Problemi 7-8/2004. Bartleby. »Raje bi, da ne«

Problemi 7–8/2004, posvečeni Melvillovemu Bartlebyju, predstavljajo eno tistih številk, ki ob ponovnem branju delujejo skoraj preroško. Ko je zbornik izšel, je bil Bartleby predvsem nenavadna literarna figura – tih, neomajen pisar, ki odgovarja z nepozabnim “raje bi da ne.” Danes pa ta stavek zveni kot moto sodobnega življenja.

V svetu, ki nas prepričuje, da moramo biti nenehno dosegljivi, ves čas ustvarjalni, neprestano prilagodljivi in stalno »v pogonu«, Bartlebyjeva zavrnitev dobi povsem drugačen pomen. Ni več zgolj literarna posebnost, temveč postane politično vprašanje, filozofski izziv in izjemno natančna metafora izčrpanosti našega časa.

Kaj prinaša številka?

V tej izdaji se okoli Melvillovega kratkega besedila zbere izjemna skupina avtorjev, ki vsak na svoj način odpira Bartlebyjevo gesto ne-delovanja:

Gilles Deleuze izriše Bartlebyjevo »formulo« kot možnost nove etike.
Giorgio Agamben razmišlja o moči kontingence – o tem, kaj lahko, četudi se ne zgodi.
Jacques Derrida preizprašuje odgovornost tam, kjer ni jasnega odgovora.
Hardt in Negri vidita v Bartlebyju obliko političnega zavračanja, ki je hkrati produktivna in subverzivna.
Mladen Dolar, Samo Kutoš in Alenka Zupančič Bartlebyja umestijo v jedro razmišljanja o želji, pravici in strukturi možnosti.

Celotna številka gradi misel, ki je danes neverjetno aktualna: da lahko odpoved, umik ali tišina pokažejo nekaj bistvenega o svetu, ki ne dopušča počitka.