Prevedel: Marko Miočić
Status subjekta, ki se zaveda sebe, in problem tega, kar subjektova zavest izključuje (subjektovo nezavedno), je v zadnjih desetletjih spet v ospredju filozofskih in znanstvenih razprav. V grobem imamo opraviti s štirimi pozicijami: kognitivizem (“brain sciences”) skuša izpeljati vznik zavesti iz postpone evolucije možganov; transcendentalna filozofija vidi v zavesti praizvirno dejstvo, ki se ga ne da izpeljati iz objektivnih naravnih procesov; (Lacanovska) psihoanaliza locira subjektivnost v nezavedne psihične procese; religiozno-mistični nauki iščejo ničelno točko subjektivnosti, na kateri se jaz samozavedanja vstopi v globalni kozmični proces. Kdo si ti izhaja iz Lacanovskega branja Hegla in na tej podlagi razvije kritično analizo kognitivne teorija subjekta, hkrati pa tvega tudi materialistično interpretacijo mistične izkušnje. Glavnemu delu knjige sledi šest variacij, ki osnovni vpogled aplicirajo na sedem različnih področij: problem intersubjektivnosti v kvantni fiziki, pojem subjektovega samožrtvovanja od Antigone do Brechtovih učnih komadov, status praznine v modernem slikarstvu, monstruoznost bližnjika v japonskih in južnokorejskih filmih, solidarnost kot temeljna vrednota leve politike, poklicanost (vokacija) v etični angažiranosti, možnost materialistične reinterpretacije Heglovega pojma monarhije.
O avtorju:
Slavoj Žižek, Heglovski filozof, Lacanovski psihoanalitik in politični komunist, se ukvarja s statusom subjektivnosti že desetletja. Zaposlen je kot raziskovalec na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, hkrati pa vodi seminarje in predava po Evropi in v ZDA. Napisal je več kot petdeet filozofskih knjig, ki so prevedene v številne jezike po vsem svetu.
