O gramatologiji (De la grammatologie, 1967) francoskega filozofa Jacquesa Derridaja velja za eno najvplivnejših del sodobne kontinentalne filozofije in ključno besedilo poststrukturalizma. Derrida v njem razvije koncept dekonstrukcije ter radikalno prevprašuje zahodno filozofsko tradicijo, ki je skozi zgodovino privilegirala govor kot neposreden izraz prisotnosti in resnice, medtem ko je pisavo razumela kot drugotno, izvedeno obliko jezika.
S poglobljenimi analizami mislecev, kot so Ferdinand de Saussure, Jean-Jacques Rousseau, Claude Lévi-Strauss in Martin Heidegger, Derrida pokaže, da so temeljni pojmi jezika, pomena in identitete zgrajeni na nestabilnih opozicijah in notranjih protislovjih. Knjiga uvaja ključne pojme, kot so fonocentrizem, différance in suplement, s katerimi avtor razkriva mehanizme nastajanja pomena v jeziku in kulturi.
Posebej odmevna je Derridajeva interpretacija Rousseauja, kjer pokaže, da tisto, kar filozofska tradicija razume kot »dodatek« ali nekaj zunanjega, pravzaprav omogoča sam nastanek izvora in smisla. O gramatologiji tako ni zgolj filozofska razprava o jeziku, temveč tudi temeljita kritika metafizičnih osnov zahodne misli.
Delo je močno zaznamovalo literarno teorijo, semiotiko, antropologijo, kulturne študije in teorijo medijev ter ostaja nepogrešljivo branje za vse, ki želijo razumeti sodobne razprave o jeziku, tekstu, interpretaciji in konstrukciji pomena. Čeprav gre za zahtevno in teoretsko kompleksno knjigo, njena intelektualna provokativnost še danes navdihuje filozofe, teoretike in raziskovalce po vsem svetu.
Kazalo
Predgovor
PRVI DEL: PISAVA PRED PISAVO
Epigraf
1. poglavje: Konec knjige in začetek pisave
Program
Označevalec in resnica
Pisna bit
2. poglavje: Lingvistika in gramatologija
Zunanje in notranje
Zunaj je znotraj
Razpoka
3. poglavje: O gramatologiji kot pozitivni znanosti
Algebra: arcanum in prosojnost
Znanost in ime človeka
Rebus in soudeleženost izvorov
DRUGI DEL: NARAVA, KULTURA, PISAVA
Uvod k »Rousseaujevi dobi«
1. poglavje: Nasilje Črke: od Levi-Straussa do Rousseauja
Vojna lastnih imen
Pisava in izkoriščanje človeka po človeku
2. poglavje: »To nevarno dopolnilo…«
Od zaslepitve k dopolnilu
Veriga dopolnil
Iztirjeno. Vprašanje metode
3. poglavje: Geneza in struktura Eseja o izvoru jezikov
I. MESTO ESEJA
Pisava, politično zlo in jezikovno zlo
Aktualna razprava: ekonomija Usmiljenja
Prva debata in zgradba Eseja
II. POSNEMANJE
Interval in dopolnilo
Odtis in dvoumnosti formalizma
Obrat pisave
III. ARTIKULACUA
»To premikanje paličice…«
Vpis izvora
Neuma
Ta »preprosti migljaj s prstom«. Pisava in prepoved incesta
4. poglavje: Od dopolnila k viru: teorija pisave
Izvorna metafora
Zgodovina in sistem pisav
Abeceda in absolutna reprezentacija
Teorem in gledališče
Dopolnilo izvora
Uroš Grilc: Logika dopolnila
Škandal dopolnila
Dopolnilo in kontaminacija
Dopolnilo in anticipacija
Dopolnilo in zakon iterabilnosti
Dopolnilna kompenzacija
Dopolnilna reprezentacija
Dopolnilo in vpis
